Ta vikend je bil res nekaj posebnega: v soboto smo z No stress centrom na Dnevu športa v centru Ljubljane zelo uspešno predstavljali aerial vadbe. Nedeljo sem prav tako preživel na pomladnem soncu in vetru med urejanjem bio vrta za svojo družino. Ob tem pa mi je v žepu ves čas zvončkljalo in me opominjalo na to, da sem prav izbral, saj sem za svoje delo osebnega trenerja celo takrat, ko ga ne opravljam, bogato (po)plačan.

No stress na Dnevu športa

Nope, ne govorim o denarju … ampak o nečem, kar je, pa če mi verjamete ali ne, vredno še veliiiiko več: zadovoljstvu. Iskrenemu ponosu in veselju ob tem, da vidim, kako v mojih varovancih dan za dnem, teden za tednom, raste veselje do gibanja. Kako miganje zanje ni več pokora, ki so si jo naložili zaradi preteklih grehov, odvečnih kilogramov ali pričakovanj okolice, ampak postaja iskreno veselje in način preživljanja prostega časa s prijatelji.

Že čez teden sta me Nika in Sandi (ki baje sploh nista jutranja tipa) nagovarjala k sobotnem sončnem vzhodu na Šmarni gori. Zaradi obveznosti, povezanih z Dnevom športa, sem ga moral žal preskočiti. Onadva sta vzhod na koncu sicer tudi prespala, ampak sta se mi vseeno javila že malo po osmi, da sta že na koreninah. Bravo!

Sandi in Nika sta zasedla rampo na Šmarni

Par ur kasneje, ko smo bili v centru že v polnem zagonu, se oglasi Katja – prav tako s Šmarne, ki jo je prvič po dolgem času osvojila “na vse ali nič”, direktno po partizanski. Bravo bravo!

Zvečer, ko sem odprl Facebook, sem zagledal še Tanjo – eno od novejših članic naše jutranje ekipe, ki se je za vikend s prijatelji in družino na kolesu orientirala po Koroških gozdovih. Krasno! Aktivno preživljanje prostega časa z njimi v naravi je nekaj najlepšega, kar lahko damo svojim otrokom.

Katjini pozdravi s partizanske

Skratka: vikend, ki me je nagradil s toliko lepimi stvarmi, da nov delovni teden začenjam z občutkom, da sem res bogat. Woooohoo! Zdaj pa akcija! Lep teden želim tudi vam!

Moja vikend rekreacija: prekopavanje družinskega eko vrta.